Od papirnatih do arašidovih jaslic

BAČ > Starejše in tudi sodobnejše izvedbe jaslic so za razstavo prispevali domačini, pa tudi drugi zbiratelji in oblikovalci iz okoliških krajev. Razstavo so v Kulturnem društvu Tuščak Bač, ki je dogodek pripravilo ob podpori župnije Knežak in ilirskobistriške občine, obogatili še s predstavitvijo navad in običajev v predbožičnem času.

Podobno razstavo so v društvu pripravili že spomladi ob veliki noči, zato je že takrat padla odločitev o nadaljevanju, pravi predsednica društva Tanja Blažek.

Dan pred božičem, na božično viljo, je bil strogi post. Gospodar je postoril še zadnja opravila v hlevu, gospodinje so pekle piškote in kuhale večerjo, družina pa je ta dan običajno postavila v hiši jaslice in ‘hojček’, kot božičnemu drevesu pravijo v krajih na Zgornji Pivki. “Takrat je bilo tudi konec posta in pogosto je zadišalo po klobasah in zelju. Po večerji so opravili blagoslov hiše in hleva, nato pa se je vsa družina odpravila h polnočnici,” se starih božičnih običajev spominja Tanja Blažek.

“V teh krajih je bila tudi navada, da so na božično viljo, ko se je stemnilo, po hišah hodile deklice in ob jaslicah pele božične pesmi, ljudje pa so jih obdarili s pomarančami, orehi ali rožiči,” pripoveduje.

Na Baču se je dolga leta ohranil tudi tepežni dan, ki ga praznujemo 28. decembra, včasih pa so se ga najbolj razveselili prav otroci, ki so na ta dan hodili po hišah in ‘tepežkali’ odrasle s šibami in vejami, ti pa so jih obdarili z jabolki, suhimi hruškami ali pestjo orehov. “Tepežkanje je pomenilo blagoslov, ki z narave prehaja na ljudi. Starejšim zdravje, dekletom dobro omožitev, živalim v hlevu dobro rejenje. Veljalo je, da kdor tepežkarjem ni odprl vrat, ga bo celo leto spremljala nesreča,” še enega od že pozabljenih običajev omeni Blažkova.

Poleg jaslic so na ogled še stare razglednice z božično tematiko in adventni cvetlični aranžmaji. Odprtje razstave so popestrili vaščani z uprizoritvijo živih jaslic.